Usoda ali naključje?
February 26, 2011 - 1 minute readPo peturnem veslanju proti vetru smo se izmučeni izkrcali na pomol in uživali v soncu. Celo okopal sem se (za tri sekunde, touch and go), tako toplo je bilo v zavetrju.
Malo po tem, ko smo pojedli, so začeli prihajati avtomobili iz bližnje vasi. Najprej nekaj ribičev, potem pa še predsednik krajevne skupnosti, ki nas je povabil, da prespimo v njihovi krajevni skupnosti. Tako smo znova nekje na toplem, kljub temu, da tega nismo načrtovali in da smo se ustavili več kot kilometer od najbližje hiše.
Kamorkoli prideva naju ljudje zelo toplo sprejmejo in občudujejo najino veslanje. Nahranijo naju z morskimi dobrotami na sto in en način in spotoma dajo še nekaj hrane za popotnico. Vedno znova sva presenečena nad tem, ker so to do sedaj naredili čisto vsi, brez izjeme. Vesel sem, da sem izbral Južno Korejo kot letošnjo veslaško destinacijo. Ne predstavljam si kaj boljše bi lahko zadel.
4 Comments