Še 95 kilometrov do konca

March 12, 2011 - 1 minute read


Zanimivo je, kako potrebujem vedno več časa, da se zjutraj zbudim in pospravim stvari v kajak. Na začetku potovanja sva bila v eni uri že na vodi, zadnje čase pa potrebujem najmanj uro in pol, če gre vse po planu :). Najbolj sovražim jutranje hitenje. Ne samo na potovanju, ampak na sploh v življenju.

Simon je odličen primer angleške učinkovitosti. Ko se zbudi je ena sama brzina, vse naredi kot robot in vse ima pripravljeno prej kot rečem keks. Jaz si raje vzamem malo več časa in se po mediteransko ležerno pripravim na nov dan.

Jutri imamo dovoljenje, da začnemo veslat šele ob 7.30, ker imajo prej v našem zalivu vojaško vajo. Ne vem koliko je res, ampak baje ponoči ne smemo it blizu morja. Vsaj tako pravi najin menih :).

Do konca nam je ostalo le še 95 kilometrov. Glavnino bomo poizkusili narediti jutri, da nam za zadnji dan ostane čim manj.

Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,