Prehrana in vzdržljivost

October 29, 2009 - 3 minutes read

Prehrana je bila ključnega pomena pri vsakodnevnem veslanju. Nihanja sladkorja v krvi so se takoj odražala v totalni apatiji in nezainteresiranosti, predvsem pa v občutju nemoči, ko mi je veslo skoraj padlo iz rok.

Za zajtrk sem se ponavadi nabasal z Nutello in/ali marmelado na prepečencu. Prvi teden sem še vstrajal s kosmiči v vodi, ampak so bili tako narejeni musliji čisto preveč nagravžni. Res, malo stvari mi je bilo tako nagravžnih v življenju kot tej kosmiči namakani v topli vodi. Bljah!  Zaradi visokega odstotka kompleksih ogljikovih hidratov so bili sicer zelo dobri za energijo, ki so me držali pokonci prve ure veslanja, ampak proti želodcu in okusu se enostavno ne da borit.

Za kosilo sem se najraje ustavilljal v mestih in pojedel pico za dve osebi ali nekaj porcij pašte. Tako sem si vsaj malo popestril “gurmansko” kulinariko, pa še kakšno sem lahko rekel z natakarjem, da nisem bil čisto ves dan tiho :).

Ko pa ni bilo pri roki konobe, pa sem si glikogenske rezerve obnovil z legendarno Podravko in njenimi juhami. Ena podravkina vrečka je narejena za liter vode, jaz pa sem jo malček predelal in ji dodal še pol litra in 250g jušnih testenin. Na koncu ponavadi ni niti ratala juha ampak bolj mokra pašta. Vse skupaj ni bilo niti malo vabljivo. V štirih tednih sem pojedel približno petintrideset takšnih packarij, parkrat za kosilo in večerjo v istem dnevu. Ne ravno apetitlih.

jušna pašta

DSC02494

Vse drugo pa so bili priboljški za grickanje in energijo med veslanjem. To so bile frutabele, sezamove medene tablice, žitne tablice, M&M’s in med. Na vsakih 15 minut oz. 1 miljo (odvisno od razpoloženja in stanja na morju) sem se ustavil in naredil tri požirke vode. Tak postanek je trajal manj kot minuto. Na vsake štiri krajše postanke pa je prišel eden daljši – 3 minutni. V tem času sem zmazal kako ploščico ali popil malo medu in se dobro napil.

Na celem potovanju sem popil približno 8kg medu. Domači med od Medakov :). Oče mi ga je nalil v pollitrske plastenke, iz katerih sem ga lahko potem cucal. Med je povečini sestavljen iz fruktoze in glukoze, to sta dva monosaharida, ki ju brez večje predelave lahko celice v mišicah izkoristijo za energijo.

Za eno uro veslanja človek porabi približno 500 kCal. Torej sem jih jaz v povprečju potreboval okoli 5500 kCal dnevno (7*500+2000 standard), ki pa jih nisem uspel pojesti. Za konzumirat takšne količine hrane moreš prehrano že zelo dobro poznati in dobro načrtovati vnaprej. Na žalost me to znanje še vse čaka.

DSC02491

Kuhinja na Žirju.

DSC02458

Priprava gurmanske fešte na Istu.

Tags: , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,