Prebolel sem morsko bolezen in življenje je spet lepo
February 28, 2015 - 2 minutes readPrebolel sem morsko bolezen in življenje je spet lepo. Iz Vallette sva odšla v dežju in hladu, danes pa sva imela že cel dan sonce, ki nama je ogrel prezeble kosti in dovolil, da sva posušila obleke.
Občutek slabosti pri morski bolezni težko opišem, je nekaj tako neprijetnega, da se me že ob spominu nanjo polasti neprijetne občutek. Ko sem včeraj pisal kolumno za Primorske novice, sem vmes moral smuknit iz kabine in se nagnit čez palubo. Samo čreva so ostala v meni.
Ponoči sva imela tudi obiskovalce z velikim reflektorjem. Patrulja italijanske obalne straže je preverjala situacijo in nama po VHFu zaželela srečno pot. Ob tem sem se spomnil na podoben dogodek iz 2011, ko smo Simon, Steve, Buster in jaz za testno vožjo veslali iz Izole do Benetk. Štartali smo popoldne in se naslednji dan za kosilo privezali ravo v kanalu sredi Beneškega bienala. Kar siscer ne bi smeli, ampak je bil prostor tako prikladen, da se nismo pustili motit. Sredi noči pa nas je zbudil močan reflektor, ki je svetil direktno v kabino in nas slepil, da nismo videli ničesar, samo slišali “Documenti, prego.”. Policijska patrulja, ki je najprej komplicirala, a nam po tem, ko smo povedali, da je Buster bivši Royal Navy, zaželela lahko noč.
Sedaj ne mine ura, ko ne bi videla kakšne velike barke kako šiba mimo naju. Od nekaj milj pa do nekaj sto metrov od najine male barke. Ni nevarno, a kljub temu morava gledat okoli. Milje lepo tiktakajo in ob takšnem vremenu je res užitek biti na morju.
Tags: južni mediteran, medak-navesla, navesla, veslanje
0 Comments