Peš čez Pohorje – Slovenska planinska pot pozimi – Vodič

March 27, 2017 - 6 minutes read

Čez Pohorje sva se s Sinišo odpravila na začetku marca za prvo Malo Avanturo letošnjega leta. Projekt delam skupaj z Zavarovalnico Sava z namenom, da raziščemo avanturistične destinacije po Sloveniji in damo konkretne ideje, česa pustolovskega se je mogoče lotiti v naši lepi državi.

Pot
Začetek Male Avanture je bil v Slovenj Gradcu in konec v Mariboru. Večino poti sva prehodila po Slovenski planinski poti (SPP) po trasi Slovenj Gradec – Kremžarjev vrh – Partizanski dom na Mali Kopi – Velika Kopa – Črni vrh (spanje) – Lovrenška jezera – Koča na Pesku – Koča na Klopnem vrhu (spanje) – Dom na Osankarici – Črno jezero – slap Šumik – Ruška koča pri Arehu (spanje) – Mariborska koča – Mariborski razglednik – Maribor Radvanje.

Foto: Siniša Glogoški

Kot je razvidno, sva po Klopnem vrhu zapustila SPP in zavila proti Osankarici in Črnem jezeru. SPP sva se znova priključila pri slapu Šumik.

Pot je zelo dobro markirana, le med Klopnim vrhom in Osankarico sva na trenutke morala biti bolj oprezna, da nisva zašla. Markacije so bile vidne kljub snegu.
GPS sled odseka SPP po Pohorju: SPP-Pohorje.kml


Zahtevnost
Razen začetnega vzpona, da se povzpneš na planoto, po poti ni večjih klancev. Osrednji del je kar razgiban, stalno se malo dviguje in malo spušča, a vzponi niso zahtevni. Na poti je tudi veliko koč, v katerih se je mogoče okrepčati in napolniti z energijo.

Foto: Siniša Glogoški

Zimske razmere
S seboj sva imela krplje, ki sva si jih zapela na noge na pol poti med Kremžarjevim vrhom in Malo Kopo. Snela sva jih kmalu po Klopnem vrhu. Veliko hitreje bi bilo s turnimi smučmi, a žal s Sinišo nisva najbolj spretna z njimi in sva se zato raje odločila za bolj nerodne a enostavnejše krplje. Največji problem je bilo priti preko severnega dela Lovrenških jezer. Tudi s krplji se nama je udiralo do kolen. Morala sva se umaknit nazaj v gozd in hoditi ob robu.

Foto: Siniša Glogoški

Spanje
Imela sva s seboj šotor in dvakrat sva prenočila na prostem. Oziroma bolje rečeno pod objekti, kjer sva našla zavetje. Prvi dan sva prespala v bivaku Škorjanka na Črnem vrhu, drugi dan pri Koči na Klopnem vrhu, zadnji dan na Arehu. Na lastni koži sva občutila, da zna na Pohorju tudi dobro zapihati, kar je nekoliko neprijetno za spanje, če nimaš pravega (4 season) šotora.

Bivak Škorjanka na Črnem vrhu. Foto: Siniša Glogoški

A brez problema bi lahko prespala tudi na toplem v številnih kočah.

Koče
Pred odhodom je dobro poklicati in vprašati, če so koče res odprte. Pri nama so obratovale vse razen tiste pod Kremžarjevim vrhom.

-Koča pod Kremžarjevim vrhom (bila je zaprta)
-Partizanski dom na Mali Kopi (odprt)
-Ribniška koča (odprta)
-Koča na Pesku (odprta)
-Koča pod Klopnim vrhom (odprta)
-Dom na Osankarici (odprt)
-Ruška koča na Arehu (odprta)
-Mariborska koča (odprta)

Ribniška koča. Foto: Siniša Glogoški

Hrana in voda
Zelo prijetna stran Pohorja je voda. Povsod je! Vsakih nekaj kilometrov prečkaš kakšen potoček, kjer si lahko doliješ zalogo. Pri hrani imam rad, da enkrat na dan jem v koči, zvečer pa si v šotoru skuham testenine, kuskus ali kaj podobnega, kar se lahko pripravi na hitro. Takšno rutino sva imela tudi tokrat.

Foto: Siniša Glogoški

Foto: Siniša Glogoški

GSM signal
Koroški del Pohorja je dobro pokrit s signalom, Štajerski pa zelo slabo.

Uporabljena oprema
Taborjenje: 3 season šotor, debela zimska spalna vreča, dobra podloga, prenosni kuhalnik, pribor.
Obleke: puhovka, hardshell jakna, Polartec srednji sloj, termo spodnje perilo, zimske pohodne hlače, rokavice, kapa.
Nahrbtnik: Osprey Kestrel 68.
Drugo: zimski pohodni čevlji, krplji, gamaše, turnosmučarske palice, čelna svetilka, mobilni telefon.

Video

Video: Siniša Glogoški

Drugo
Zahvala za podrobne in natančne informacije o Pohorju gre Nino Fijačko, brez katerega bi videl pol manj Pohorja. Nino je izvrsten gorski tekač in prava enciklopedija za Pohorje in drugo visokogorje.

Deli z ostalimi: Share on Facebook
Facebook
0Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email