Kolesarjenje čez Slovenijo: Goričko – Piran

August 24, 2017 - 4 minutes read

Za četrto Malo Avanturo, projekt, ki ga delam skupaj z Zavarovalnico Sava, sem kolesaril z Goričkega v rodni Piran. Nekaj več kot 380 kilometrov prek raznolikih in zanimivih pokrajin. Zbral sem nekaj opažanj in napotkov za tiste, ki bi se tudi radi lotili takšnega podviga.

Pot
Z Goričkega v Piran se lahko pride po neskončno poteh in ni samo ena tista prava. Malo Avanturo sem začel na severozahodu Goričkega v Gornjih Petrovcih. Iz preprostega razloga, da sem se do tja pripeljal z večernim vlakom iz Ljubljane, prespal v penzionu (Gostišče Zlatica Horvat) in se naslednji dan ob svitu podal na pot:


Gornji Petrovci – Kukeč – Murska Sobota – Bratonci – Veržej – Juršinci – Ptuj – Podlože – Slovenska Bistrica – Slovenske Konjice – Frankolovo – Celje – Vransko – Laze v Tuhinju – Kamnik – Trzin – Ljubljana – Vrhnika – Logatec – Postojna – Divača – Kozina – Črni Kal – Koper – Piran.

Namesto čez Tuhinjsko dolino bi lahko šel prek Trojan ali že prej zavil na jug na Zidani Most in se čez Zasavje podal proti Ljubljani. A tista cesta ob Savi ni nič kaj prijetna, je relativno ozka in kar prometna. Razlike med Trojanami in Tuhinjsko dolino praktično nič. Kljub slastnim krofom sem Trojane izpustil, ker sem jih že prevozil.

Planinske ride

Zares težkih vzponov na poti ni. Dvig do Tuhinjske doline je precej položen, prav tako Vrhniški klanec (ki se res da precej vleče) in Planinske ride med Planino in Postojno niso ne vem kako strme. Psihološko najbolj zahteven del je po mojem mnenju po Postojni, ko misliš, da gre od tam samo še navzdol, a kmalu ugotoviš, da se takrat začnejo vsi majhni klančki in da še zdaleč ne gre kar samo, ampak da je treba še kar poganjat. Vse do Črnega Kala, kjer pa res lahko spustiš pedala in uživaš v čudovitem razgledu.

Zahtevnost
Pot čez Slovenijo je lahko lahka ali pa zelo težka, odvisno od časa v katerem bi jo radi premagali. Tisti bolje pripravljeni jo prekolesarijo v enem dnevu, drugi pa v enem tednu. Jaz sem jo v dveh dneh s spanjem v Tuhinjski dolini. Približno 190km na dan, s številnimi postanki s torticami in kavami.

Kdaj?
Najboljši čas za podvig je zagotovo zgodaj ali pozno poleti. Da so dnevi dolgi, a da ni še prevroče.

Na srečo je me ujelo samo rosenje.

Hrana in spanje
Zelo dobra stvar Slovenije je, da je naša država posuta z vasmi, gostilnami in penzioni. Prenočišče in hrana nista problem, se enostavno ustaviš in poješ. Prav tako so nekatere večje bencinske črpalke odprte 24 ur na dan, kar je najbolj pomembno za tiste, ki bi pot opravili v enem kosu.

Oprema
Specialka (cestno kolo), sprednja in zadnja luč, dva bidona.
Torbe: Apidura regular saddle pack, road frame pack medium.
Za vsak slučaj: dve zračnici, kit za krpanje zračnice, majhen set orodja za kolo, multitool, tlačilka, pribor za zamenjavo zračnice.
Razno: rezervne obleke za zvečer, japonke, toaletna torbica, zunanja baterija, nosilec za telefon

Video

Deli z ostalimi: Share on Facebook8Tweet about this on TwitterEmail this to someone