Ko se birokracija spravi nad veslanje [SLO]

February 3, 2016 - 7 minutes read

Če v proces odločanja niso vključeni tisti, ki se jih odločitev tiče, skoraj po definiciji iz takega odloka ne more nastati nekaj dobrega. V zadnjem letu so se državne in lokalne oblasti v Sloveniji spravile na kajakaše, superje in kanuiste. Iz fotelja, brez da bi naredili kakšen zaveslaj.

Obezna registracija kajakov

Lani poleti, sredi sezone, so na ministrstvu za infrastrukturo začeli strašiti, da je morajo podjetja registrirati svoje kajake in kanuje. To pomeni, da bi morali gospodarski subjekti, ki s kajaki in kanuji opravljajo dejavnost, te pripeljati na luško kapitanijo (Koper, Izola, Piran), ali pa inšpektorja poklicat na teren, kjer bi jih ta pooblaščena oseba pregledala in odločila, če je kajak ali kanu primeren za plovbo. Ter za vsako registracijo plačati 30€.

Pri tem se poraja kar nekaj vprašanj. Zakaj so po 13 letih začeli uveljavljati zakon? Zakaj so to storili sredi sezone?

Kaj bi z obvezno registracijo pridobili, razen evrov v proračun, mi ni jasno. Težko me bo kdo prepričal, da inšpektor luške kapitanije kompetentno odloča o tem, kater kajak je primeren in kater ne. Uradniki so se sklicevali na varnost. Res je, da vsako leto v naših rekah umre nekaj kajakašev. A za to niso krivi neprimerni kajaki. Vzroki za nesreče so neočiščene reke, neznanje kajakašev in naključja. Če bi torej na ministrstvu resnično želeli povečati varnost, bi recimo občinam naročili čiščenje bregov rek, da se veslači ne bi utopili zagozdeni v veje.

Absurd: Vse to sloni na zakonu iz leta 2002 o plovbi po celinskih vodah in zato tistim, ki sposojajo kajake na morju, recimo v Portorožu, teh ni treba registrirati.

Prepoved izposoje plastičnih SUPov in kajakov na Bledu

Blejci so leta 2009 sprejeli odlok o določitvi plovbnega režima po Blejskem jezeru, ki določa, da je možno ob jezeru oddajati samo lesene čolne na vesla. Ker je SUP najhitreje rastoč vodni šport na svetu, je logično, da si ljudje želimo to početi tudi na prekrasnem Bledu.

Vzrok za implementacijo tega zakona, šest let po sprejemu, verjetno leži v tem, da so se pletnarjem zmanjšali prihodki. Kdorkoli, ki vsaj malo pozna situacijo na Bledu, vam lahko pove, kakšnih prijemov se poslužuje ceh pletnarjev. Ne bi se jih branili niti prebivalci tistega velikega otoka na jugu Italije.

Absurd: ljudje lahko pridejo na Bled s svojimi plastičnimi SUPi i tam veselo veslajo.

Plačevaje vstopa na jezero na Bohinju

Po dobri lanskoletni sezoni so tudi Bohinjci zavohali, da lahko v občinski proračun kapne kakšen evro več. Trenutno sprejemajo nov odlok o plovbnem režimu, v katerem predvidevajo zaračunavanje uporabe vstopno-izstopnih točk, na katerih bi morali vstopati veslači. Župan Franc Kramar v Dnevniku to opravičuje z besedami: »Nikjer na svetu plovba po jezerih ni brezplačna. V zadnjih letih je poleti na Bohinjskem jezeru pravi kaos,«. 

Ne vem ali se župan laže in zavaja, ali pa ne ve. Skoraj nikjer na svetu se veslačem ne računa plovba po jezeru. V Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji zagotovo ne. Za druge države še čakam informacije. Izjema so nekatera privatna jezera in nekateri naravni parki. A tam vstopnino ne zaračunava občina ampak park, ki s tem denarjem skrbi za naravo.Na kakšen način bi vstopnina na jezero vzpostavila red, niso pojasnili. Kaj bodo v zameno zanjo ponudili, tudi ne.

Absurd: Odlok ne velja za jadralce na deski in za kajterje.

Predlagane rešitve

1. Prostovoljna registracija kajakov za vse

Obe veslaški barki s katerimi sem veslal, čez Atlantik in čez Sredozemlje, sta pluli pod britansko zastavo. Zato, ker jih v Sloveniji ni mogoče registrirati, oz. če bi jih pripravil do tega, da bi ustrezali slovenskim zakonom, bi bili precej manj varni.
Predlagam enostavno prostovoljno registracijo plovil na vesla po vzoru britanskega Small Ships Register (SSR), kjer preko spleta in za 25 funtov na leto lahko registriraš ne samo svoje plovilo na vesla, ampak tudi čisto pravo barko.

Registracija kajaka pomaga pri prehodu meje, kjer lahko nekateri pikolovski uradniki zahtevajo dokument kajaka, prav tako pa je mogoče plovilo z njo tudi zavarovati. Če bi se dovolj ljudi odločilo za registracijo, bi lahko to tudi pomagalo pri zajezitvi črnega trga ukradenih kajakov.
Še več, registracijo bi lahko razširili na celoten svet in s tem služili. Kdorkoli bi lahko svoje plovilo na vesla registriral v Sloveniji in od tega bi se v proračun nalilo kar nekaj deset tisoč evrov letno.

2. Ureditev infrastrukture na Bohinju

Če bodo Bohinjci res začeli pobirati vstopnino za na jezero, naj v zameno na vstopno-izstopnih točkah uredijo infrastrukturo. To je na primer električne pumpe za SUPe in omarice v katerih je mogoče pustit oblačila, denarnico in telefon. Vstopnino naj začnejo pobirati šele takrat, ko bo infrastruktura narejena.