Kaj bi se zgodilo, če bi čez 1000 let ugasnilo Sonce?

February 24, 2014 - 5 minutes read

S prijateljem Svarunov sva se pogovarjala, kaj bi se zgodilo, če bi na lepem ugotovili, da ima naša najbližja zvezda, Sonce, goriva samo še za tisoč let. Bi življenje na Zemlji preživelo? Zagotovo, a za ljudi bi bilo malenkost težje.

Tisoč let je po mojem dovolj dolga doba, da bi se človeštvo tehnološko pripravilo na popolnoma drugačen način življenja. Kako bi se Zemlja spremenila, če bi kar na enkrat nehala dobivati energijo iz Sonca? Sigurno ne bi več govorili o globalnem segrevanju.


Foto:Luc Viatour / www.Lucnix.be

S kakšno hitrostjo bi padala temperatura zraka si znanstveniki niso enotni, a v nekaj dnevih bi se spustila pod ničlo, nato pa še veliko niže. Sonce je glavni vir energije na Zemlji, “greje” nas z 1,7 x 10^17 W. Če bi to pečko ustavili, bi največji vir toplote postala Zemljina sredica , ki proizvaja  4,4 × 10^13 W energije, kar je skoraj štiri tisočkrat manj kot dobimo energije od Sonca. Sonce pa ni edino nebesno telo, ki segreva naš planet. Plimovanje morja poznamo vsi, a gravitacija ne deluje le na morja, ampak tudi na atmosfero in samo zemljo. Ker se materija zaradi plimovanja drgne ena ob drugo, od tega naravnega fenomena dobivamo konstantnih 3 x 10^12 W, kar bi v odsotnosti Sonca pomenilo 6 odstotkov celotne energijske proizvodnje našega planeta.

Ker bi temperatura padla tako nizko, bi začeli zmrzovati tudi oceani. Sicer najprej samo na površju (ker je led gostejši redkejši od vode in plava) in ta ledena prevleka bi nato delovala kot izolator zaradi katerega bi se morje počasneje ohlajalo.
Da bi se obvarovali pred hudim mrazom, bi imeli ljudje na voljo dve lokaciji za bivanje. Ali v globokem morju blizu vročih točk (območja velike ognjeniške aktivnosti) ali pa v rovih globoko pod zemljo. Življenje pod kilometri vode in blizu aktivnih vulkanov se mi zdi preveč nevarno, tako, da bi bila po mojem mnenju pametnejša odločitev iti v podzemlje. Pod zemljo bi tako lahko enostavneje izrabljali geotermalno energijo Zemlje, vse plasti nad nami pa bi delovale kot izolator pred nizkimi temperaturami.

Shema: Kelvinsong.

Brez Sonca bi se ustavila tudi vsa fotosinteza, rastline bi umrle. A na srečo je že leta 1861 Francoz Mangon začel preučevati kako spodbuditi rast rastlin z umetno svetlobo. Danes to na veliko uporabljajo mladostniki za gojenje raznoraznih rastlin po omarah in kleteh, pa tudi NASA je že ponesla baziliko v vesolje.
Rastline nam ne bi bile le vir hrane ampak tudi pomemben proizvajalec kisika in potrošnik ogljikovega dioksida.

Pod zemljo pa bi bila zelo otežena komunikacija. Večina satelitov bi bila neuporabnih, saj delujejo na sončne celice, a na srečo že več kot pol stoletja znamo narediti satelite, ki v svoji notranjosti nosijo nuklearno elektrarno. Pa tudi večje škode ne bi naredili, če bi se kaj zataknilo med izstrelitvijo.

Prepričan sem, da smo v tisoč letih zmožni tehnološko tako napredovati, da celotne države zgradili v Hadovem kraljestvu. V dva tisoč letih smo prišli od Rimljanov do tega, da načrtujemo človeško misijo na Mars. Tehnologija ni problem, problemi so v naših glavah. Ne bi več imeli na razpolago hribov ali gora v katere bi se umaknili, niti ptice na nebu nas ne bi več razveseljevale. V tem tisočletju priprav bi se morali naučiti predvsem strpnosti, mirnega sobivanja in sodelovanja. To mogoče tudi ne bi bilo nemogoče, saj bi imeli skupen cilj ali še bolje, skupnega sovražnika – vesoljski mraz. Zelo zanimivo bi mi bilo videt, če bi se čez čas razvila kova religija, ki ne bi molila več navzgor, proti nebu, ampak navzdol, proti sredici Zemlje, ki bi bila takrat naša alfa in omega preživetja. Njihova nebesa pa bi verjetno bila podobna krščanskemu peklu, zelo vroča.


Srednjeveška ilustracija pekla v Hortus deliciarum.

Deli z ostalimi: Share on Facebook
Facebook
0Tweet about this on Twitter
Twitter
Email this to someone
email
Tags: , , , , , ,