Dan za pozabit

March 1, 2011 - 1 minute read

Upam, da bo jutri lepši dan, ker današnji je bil ena mala polomija. Ponoči je močno deževalo in pihalo, zato je bilo zjutraj vse mokro in mrzlo. Pospravljanje šotora v takih razmerah je vse prej kot prijetno opravilo, sesti v kajak, ko ti piha 6 boforov (45km/h) v prsa, pa še toliko manj.

Temperature so toliko padle, da sem moral pod gore-tex opravo znova obleči dva sloja termo oblek. Kar načeloma ni problem, ampak ko si tečen, te vse tišči in moti. Počutil sem se kot v zaporu in zaradi tega sem šel sam sebi na jetra.
Za pikico na i sem ponoči z ramo vklopil MP3 player in spraznil vso baterijo. Ni hujšega kot veslat v močan veter brez muzike. Napreduješ tako zelo počasi, da se ti zdi, da se sploh ne premikaš. Povesil sem glavo in napel vse mišice. Zdelo se mi je, da se s skrajnim napore le nekam premikam. Na polno sem se mučil četrt ure, nato pa pogledal čez ramo. In kaj vidim? Osborna, kako z glavo miga v ritmu muzike in lagodno vesla z isto hitrostjo kot jaz. V takšnem trenutku človek enostavno popeni :).

Za jutri je napovedan malo slabši veter, samo tam do 35km/h. Komaj čakam, da se razmere umirijo.

Tags: , , , , , ,