4. dan: Zataknilo se je, ampak karavana gre dalje
July 23, 2010 - 2 minutes readPonavadi se enkrat zatakne. Meni se je danes. V planu sem imel preveslati relacijo Sali – Rogoznica (cca. 45nm), pa mi je v več kot enajstih urah uspelo priti le do južnega rta Žirja, do Stupice male. Na žalost nisem imel sreče z vremenom. Kazalo je sicer super, ampak po eni uri veslanja me je v Korantih ujel nasprotni tok in veter, ki sta mi za dobre tri ure zmanjšala povprečno hitrost za okoli en vozel, kar pomeni skoraj eno uro. Ni pa bila samo zmanjšana hitrost, tudi utrudil sem se precej več kot sem si želel, zato sem se odločil, da danes ne prečim iz Žirja do celine, kar bi pomenilo 13 navtičnih milj odprtega morja. Zaradi utrujenosti bi potreboval za tako razdaljo lahko tudi pet ur in ker ga raje držim, kot lovim, sem se raje odločil za varnost in si odredil nočitev na otoku.
Glavni razlog zakaj sem se tako odločil je ta, da bi v tem primeru presedel v kajaku dobrih 16 ur, prišel bi pozno in veslati bi moral ponoči, kar je ob celini, kjer je veliko prometa, lahko nevarno.
Moj glavni cilj je priti na Zakintos. Če bi sedaj videli v kakšnem stanju je moj križ, pas, rit in noge, verjetno nebi (narazen ali skupaj?) mogli verjeti, da so to posledice veslanja. V bistvu so roke in hrbet trenutno moj najmanjši problem. Ker po cel dan sedim v vlažnem in toplem so se mi naredile take zelo zanimive odrgnine in rane. V kokpitu kajaka je kar tesno in moja koža je v teh razmerah tako občutljiva, da je joj :).
Z današnjim “neuspehom” se je tudi zaključilo upanje na preveslanje hrvaške obel v manj kot 8 dneh. Še vedno računam (odločilo bo seveda vreme), da bom hitrejši kot Dario in Marko in (8 dni in 12 ur, na ruti J-S), ampak bo to v urah in ne dnevih.
Supica mala
Kljub temu je vzdušje na visokem nivoju!
10 Comments