25. dan: Zabluzil v mestu

August 13, 2010 - 5 minutes read

Danes sem zabluzil. Kot dečko iz vasi, ki pride v mesto in se mu prepusti. Celoten dan je potekal ležerno, preveč ležerno. Najprej sem se sprehodil skozi staro mesto, si ogledoval stare propadajoče hiše in gomilo kolegov turistov, ki so po nekem čudnem naključju kupovali kičaste spominke, kemike z motivom Krfa za 4€ in skodelice za 10€.

Seveda sem se takoj podal tudi na lov za nove SIM kartice, eno za telefon in eno za internet. Navadne ni bilo problem najti, kupil sem jo v prvi trafiki za 5€ in jo nato registriral pri operaterju. Za internet pa je bila čisto druga zgodba. Kamorkoli sem prišel, povsod jih je zmanjkalo, pri treh različnih operaterjih, Cosmote, Vodafone in Wind. Hodil sem in hodil, a nikjer jih niso imeli niti niso vedli, kje bi jo lahko dobil. Prišel sem že v predmestje, ko se mi je končno nasmehnila sreča pri Windu. Imeli so predplačniško SIM kartico za internet za 16€ z 1 GB prenosa. Super, seveda sem vzel. Edino kar sem še potreboval je bil APN :D. Seveda nihče ni vedel kaj je to in niso mi pustili oz. razumeli, da bi lahko enostavno na njihovem računalniku z internetom pogledali na medmrežje in bi bila stvar rešena v treh minutah. Ne, najprej so me prepričevali, da je nekaj narobe z mojih računalnikom, ker sem kartico vtaknil notri brez USB ključa (prenosnik ima režo za 3G že vgrajeno). Ko sem jim lepo razložil, da je to že notri, so še vedno gledali postrani in se niso dali. Klicali so na support, a tudi tam niso vedeli kaj sploh je APN, po pol ure pa so končno dobili nekoga, ki je vedel za kaj se gre. Sicer ne čisto vsega, uporabniškega imena in gesla ni vedel, ampak naj mu bo :). Malo je manjkalo, da jih nebi poslal v 3pm, ker so bili dokaj nesramni in se delali pametne, čeprav niso imeli pojma o teh stvareh.

Ko sem to odpravil sem se podal na lov za polnjenje računa druge SIM kartice, tiste za telefonirati. Kupil sem štiri bone in prosil prodajalca, če mi pomaga napolniti, ker je bilo vse napisano samo v grščini, prijazen glas, ki te vodi skozi navodila pa je prav tako zvenel eksotično. Gospod mi je lepo razložil, a žal napačno. Nato sem šel na kavo, da bi stvar preštudiral, a ji nisem prišel do dna. Zato sem prosil še mlado natakarico, če mi lahko pomaga, a tudi pri njej ni bilo kruha. Še prepričevala me je, če so boni prav in če niso že uporabljeni :).
Ker gre v tretje rado sem zavil v Internet center in tam prosil, da mi razložijo kako stvar napolnim. Moški za pultom ni vedel o čem govorim, je pa zato ena stranka, hvala bogu, vskočila in me rešila.

V želodcu mi je že pošteno krulilo zato sem šel še na kosilo in nato še na kratek sprehod. Ko pa sem pogledal na uro, me je skoraj kap. Že tri popoldne, pa sploh še nisem kupil hrane in vode, niti ne vem kje je supermarket. Najprej sem poiskal kajak in od tam naprej začel iskat trgovino. Izkazalo se je, da je bila najbližja oddaljena 1km. V vročini sem tako rabil skoraj eno uro, da sem pritovoril vso kramo, 10l vode, 2l mleka, 1kg pašte, 5 juh… in zmanjkalo mi je časa za veslanje.

Mislil sem, da bom danes že nekje na jugu Krfa, pa sem šele na sredini. Spim tik pod enim hotelom in upam, da receptor ne pride na nočni pregled plaže :). Trenutno vrtijo Barbie Girl in vsake toliko slišim krike navdušene publike. Očitno bo še pestro.

Tags: , ,