20. dan: Čakanje, branje in dolgočasenje
August 8, 2010 - 2 minutes readŽelim si, da bi šel naprej, a na žalost mi vreme ni naklonjeno. Še dva dni bom moral počakati, preden se bom lahko podal okoli polotoka Karaburuni. To je najbolj izpostavljen del albanske obale in zanj potrebujem dobro vreme.
Popoldne sem prebral Štoparski vodnik po galaksiji, ki me je polepšal dan. Skoraj neprestano sem se smejal ko pečen maček :). Na srečo imam na zalogi še nekaj knjig, ki mi bodo olajšale to mukotrpno čakanje.
Ni hujšega kot sedet na peščeni plaži, ko sonce pripeka, močan veter nosi pesek in naokoli ni sence. Za vsaj malo hladu sem postavil šotor in se skril za eno stranico, notri pa je bila prava savna. Trenutno sem precej nemiren, zelo si želim it naprej, a kaj ko ne gre.
Pred dvema dnevoma sem moral prvič na poti pokrpat kajak. Ker je obala večinoma peščena (s posameznimi kamno), se valovi pred njo lomijo in nastane tako imenovana surf zona. Kar pomeni, da se moraš s kajakom zapeljati na obalo. Prej dobro še pregledat obalo, da slučajno ne priletiš ravno na kakšne skale, ampak včasih se tudi zgodi, da so te ali premajhne, da bi jih videl, ali pa dobro skrite. Na eno izmed takih majhnih sem naletel jaz in v kajaku je nastala majhna luknjica, dolga okoli 7mm in 2mm šrioka. Nič katastrofalnega, malo epoxy puttyja in stvar je rešena.
Luknje nisem pridelal na tej plaži, tukaj sem samo popravil.
5 Comments