Želja izpolnjena!
Prišel sem! Točno mesec dni po začetku, 31 dni v katerih je bilo veliko veselja, pa tudi strahu, žalosti in domotožja.
V spominu mi bodo ostali samo lepi trenutki, tistih grdih se že sedaj skoraj ne spominjam več. Če pa se jih, pa mi ne izzovejo negativnih občutkov. Zdijo se kot prigode iz knjige in ne kot resnična preteklost. Nasprotno pa se živo spominjam vsega lepega. Od delfina, ki me je sicer prestrašil, do ljudi s katerimi sem preživel lepe trenutke in lepe pokrajine, ki sem jo imel čast občudovati. Tej spomini so še kako živi, vsak mi nariše nasmeh!
Včasih je bilo težko, malo ur sem preživel brez bolečin v vsaj kaki mišici. Tudi ljudi sem pogrešal, družino, prijatelje in prijateljice, ki jih bo lepo spet videt.
Po prvotnem planu bi moral sedaj počakati absolvente in se z njimi poveseliti. Ta načrt sem med potjo spremenil, v ponedeljek se odpravljam proti domu.
Moje razmišljanje gre tako, da imamo, navidezno ali resnično, na razpolago različne možnosti in sprejmemo takšne odločitve, ki nas bodo pripeljale do največje možne sreče. Pretehtati moramo vloženo/prejeto in izbrati tisto, ki se nam zdi kot najboljša kupčija.
Ne vidim smisla, da bi sedaj tri tedne čakal do prvih absolventov. Raje bom šel domov in naredil kaj koristnega, recimo še en ustni izpit 
. Res je, izgubil bom edinstveno priložnost absolventskega izleta, a sem to dobro pretuhtal in v danem trenutku se mi absolvent ne zdi dovolj dobra izbira. Vem, da bodo (pre)nekatere absolventke hudo nesrečne, ampak iz moje moke ne kruha, hehehe 
.
Najprej bi se rad zahvalil staršem, predvsem mami in očetu. Čeprav nista ravno navdušena nad mojimi idejami sta mi vedno stala ob strani in pomagala s pametnimi nasveti in cekini. Upam in ne dvomim, da mi bosta priskočila na pomoč tudi ob prihodnjih popotovanjih in naporih. Ju imam na sumu, da jima ne bodo ravno najbolj po godu, ampak sta tako dobri duši, da sigurno ne bosta pustila (edinega!) sina na cedilu in brez domače, tople in prepotrebne podpore.
Še en razlog zakaj se vrnem domov je ta, da se bo nona končno nehala sekirat! Skupaj z nonotom sta v zadnjem mesecu odkrila čare interneta, da sta mi lahko vsakodnevno sledila. Tudi njima gre velika zahvala, predvsem za obilno porcijo mareličnih knedlov-cmokov pred odhodom, ki so dobro napolnili glikogenke zaloge v mišicah.
Da o sestrici in stricu niti ne govorim! Prav tako se jima moji prebliski ne zdijo ravno najbolj pametni, a kri ni voda .
Hvala sponzorjem, Sandilineu, Navisafeu in CScanoe.
Predvsem Femke in Sandiju, da sta mi izkazala zaupanje in podpirala med potjo. Brez njune opreme in duhovitih pripomb bi mi bilo veliko težje!
Nenazadnje se zahvaljujem tudi tebi, bralec bloga. Tvoji obiski, komentarji in spodbude so me velikokrat spravili v boljšo voljo in mi dali energijo za nadaljevanje. Na začetku sem bil šokiran, ker niti v najdrznejših sanjah nisem mislil, da bo moja pot zanimiva za tako široko druščino. Mislil sem, da ga bo spremljalo le nekaj prijateljev in družina, a vesel sem, da temu ni bilo tako.
Hvala vsem, ki ste mislili name in sem vas neupravičeno izpustil!
Upam, da sem uspel koga navdušiti nad morskim kajakaštvom. To je prelep šport in živimo v takem delu sveta, ki je ustvarjen za tako odkrivanje narave. To kar ste brali ni tisto pravo. Moja pot je bila tako načrtovana, da sem šel po najkrajši in ne po najbolj slikoviti liniji. Kajak in morje sta veliko več. Malo stvari je tako pomirjujočih kot sedenje v kajaku in opazovanje okolice, otokov, živali in barv.
PS: blog se seveda ne konča s to objavo. V prihodnje sledijo še odgovori na druga vprašanja, opisi opreme, prehrane…
No related posts.
27 x komentirano
Komentiraj
Pomagajo mi
Zadnji komentarji
- jerica gerjevič on Tušmobil TransAtlantik
- pavla on Neprofesionalnost Luške kapitanije Koper in nesmiselni zakoni Ministrstva za promet
- Marin on Neprofesionalnost Luške kapitanije Koper in nesmiselni zakoni Ministrstva za promet
- pavla on Neprofesionalnost Luške kapitanije Koper in nesmiselni zakoni Ministrstva za promet
- Boštjan on Neprofesionalnost Luške kapitanije Koper in nesmiselni zakoni Ministrstva za promet
Kategorije
- Ekstremno (5)
- hrana (1)
- Hrvaška rekord (1)
- Južna Koreja (50)
- Kajak (29)
- kraji (1)
- Mnenje (4)
- Ne tič ne miš (9)
- Oprema (11)
- TransAtlantik (2)
- zakintos2010 (39)
Še tukaj
kot prvi ti čestitam za tako (rekorden (: ) velik dosežek.
Čestitam!
Congrats! Nazaj pa kr po kopnem?
Čestitke tudi iz moje strani in pohvala za pogum pri takem podvigu
in želim ti en velik in dolg zaslužen počitek 
Bravo care, od celega začetka te spremljam,se čudim in resnično uživam ob branju bloga!!!
Čestitam!
Bravo!
Čestitke!
Čakam, da boš opisal kako se je obnesla oprema, predvsem veslo…car si.
Marin ti si dasa, čestitamo za podvig! Vesna, Robi in mularija
Marin enostavno povedano si res neverjeten – BRAVO!
Marin cestitam! Mislim, da si nas vse navdihnil in pokazal, da se vse da, ce je zelja dovolj velika. Hvala ti za zanimivo branje:)) Srecno pot domov!
Čestitke Marin! res izjemen podvig! tvoj blog sem bral vsak dan…če boš imel kdaj možno pridi sem pogledat ” Stockholm archipelago” ti povem prečudovito je
Ma kaj čestitke, pir si zaslužiš.
Dragi Marin..v imenu celotne ekipe SANDILINE d.o.o. ti četitamo in te pričakujemo v firmi,ko prideš malo k sebi,seveda.Veseli smo ,da smo lahko nekako pomagali in sodelovali v tem projektu,čeprav iz “pozadine”,tako,da lahko računaš na nas tudi v prihodnje….hvala ti in lep pozdrav iz Kopra…in seveda “attenti all’onda”
)
ŠE ENKRAT TI ČESTITAM!!!!
ZDEJ PA SE LEPO SPOČIJ, PA ČIMVEČ MASIRANJA TI ŽELIM
=)
LEP POZDRAV IZ PIRANA!
Čestitke tudi iz Savinjske! Tale podvig je res neverjeten. Neverjeten pa je tudi čas v katerem si to opravil.
Lansko leto Jadran, letos Zakintos, le kaj bo naslednje leto? Ciper?
BRAVO! ČESTITKE!
Vsa čast, da si to res izpeljal do konca=)Zdej pa še velik sreče za nazaj=)
Čestitke tudi od vseh nas, ki nam na Mljetu ni uspelo potopiti kajaka
.
Iskrene čestitke za uspešen podvig!
Nekje od sredine poti te vsak dan spremljam (mamina prijateljica). Lahko rečem – navdihujoče, fantastično (vmes sem na Google Earthovih fotkah občudovala albanske čudovite plaže, mimo katerih si veslal…).
In posebne čestitke mami (le mama si lahko predstavlja, kako takšno sinovo potovanje doživlja ena mama, pa če je še taka frajerka, kar tvoja je (saj vem da veš))!
Pozdrav iz Kopra in srečno!
samo toliko…baka šalje pozdrave (i još je bilo litanija) i želi ti sretan povratak doma (sva hepi da se vračaš doma i ne lutaš više po tuđemu svitu)…sretno lipi
torpedo naš, BRAVO! fajn, da si se vsaj malo vrgel po meni ;o))))
cmok
to bo še nostalgija po kajaku…sami problemi na suhem, a ne?
mimgrede, a se ti željka ne zdi malce samovšečna? seveda sta oba, kaj naj rečem_?, kri nije voda_rada vaju imam
Bravo Marin!!!
Sem vesela, da je podvig tako uspel! Nisem dvomila o prihodu na Zakintos,no malo sem se bala, da se ti ne bi kaj zgodilo, zdaj pa vidim, da morski psi in valovi niso edini problem … je še milijon drugih! :s Dobro da se je vse srečno končalo! Vseeno še vedno upam, da boš odkril tudi čare kopnega v okviru zmernih in varnih podvigov 
In kako lepo si napisal to zgoraj! Kaj pa če bi se zdaj raje nekaj časa posvetil pisanju, da si lahko tvoji malo oddahnejo?
Sicer pa naslednje leto bodo bolj hude punce na
absolventskem, tako da pojdi naslednje leto!
Uživaj v dosežku in objemu domačih!
Čaw baw mjaw do snidenja
Pa ti si ja nor! Bravo!
Super si tole izpeljal. Vse čestitke! Dokazal si, da tudi ko pridejo težki trebutki ni za obupt, ampak vstrajati in trud je poplačan.
Bravo, še enkrat!!!
Super podvig. Čestitke in lepo in mirno pot domov.
Čestitam za podvig. Tole pa je bila prava tura! Srečno domov
[...] Medak, ki je s kajakom solo veslal do Grčije – Zakintosa in skupaj s Simonom Osbornom preveslal obalo Južne Koreje, se odpravlja na nov podvig – [...]