10. dan: Mljet

Pretekla noč je bila najbolj pestra do sedaj. Spal sem na enem majhnem otočku nasproti Lumbarde na Korčuli. Cel otok je bil velik par sto kvadratnih metrov, z dvema drevesoma in veliko gostega grmičevja. Vse lepo in prav, če ponoči ne bi vsake toliko slišal kako se nekaj premika in šuška. Kavelj pa je bil v tem, da sem slišal premikanje kamnov, vzroka za te zvoke pa nikjer.
Čeprav se imam za razumnega človeka in vem, da  more biti en logičen razlog za to, sem se še vedno počutil nelagodno in me je bilo strah. Tisti neracionalni strah, ko ubistvu začneš verjet v duhove, čeprav veš, da jih ni . To me je pripravilo tako daleč, da sem ob desetih in pol zvečer začel pakirati stvari in si hotel poiskati drug otokr za spanje. Na srečo sem se potem umiril in samo premaknil šotor bliže morju, da so valovi preglasili kamne .

Zjutraj sem dokaj pozno odrinili proti Mljetu in kljub temu imel srečo z vremenom. Jugo je začel pihati šele ko sem že prišel dovol blizu obale, da me ni preveč motil.

Za dobro jutro sem ob Mljetu zagledal jato tun, okoli 40-50kg, ki so bile ravno na jutranji malici. Na žalost fotoaparata ni bilo blizu, pa še prehitre so bile .

Obala Mljeta je za kajakaše zelo tečna. Na celotni severni strani je možno pristati samo v Polačah, Kozarici in Sobri (na umetni plažici 2x2m). Drugo so vse samo nedostopne skale.

Tipična obala Mljeta

Za jutri je napovedano močno jugo in še ne vem kaj bom naredil. Odvisno od vetra se bom poizkusil premestiti na Lopud ali Šipan.
Za odhod iz Hrvaške se morem oglasit na carini v Dubrovniku in nato v najkrajšem času zapustiti teritorialne vode. Po jugu je napovedana še močnejša burja, ki pa naj bi trajala samo en dan. Verjetno bom počakal, da bo to mimo in šele nato zaveslal proti Črni gori. Zadnih 17nm hrvaške obale je namreč brez kakršnekoli plaže, kjer bi se lahko skril pred vremenom, kar je veliko huje kot odprto morje. Če se ti  ob takšni obali kaj zgodi, prej ali slej pristaneš na čereh, v parih kosih.

No related posts.