Da se ne bo kdo čudil, zakaj sva v Južno Korejo vzela zimski gorniški šotor, nočne temperature so se prvih 20 dni vedno spustile pod nule, tja do -10°C.
Simon je bil zadolžen za izbiro šotora in kar je na začetku zgledal kot overkill (tehta skoraj štiri kilograme), se je na koncu izkazal kot fantastična izbita. Šotor za 2 osebi North Face MOUNTAIN 25 je gorniški šotor načrtovan za zimske temperature in močan veter. Predvsem slednjega sva imela veliko, a šotoru to ni povzročalo nikakršnih problemov.

Ta potujoča hišica iz platna ima dva vhoda, en vodi ven, drugi pa v velik predprostor. Ravno ta predprostor je bil zlata vreden. Vanj sva lahko dala vsa zunanja oblačila v katerih sva veslala ter vodo in jih tako obvarovala pred zmrzaljo. Zjutraj sva lahko samo odprla vrata, skočila iz spalke in se na hitro zopet oblekla v kajakaška oblačila – termo obleko sva tako in tako imela stalno isto, ponoči in podnevi. Tudi po cel teden je nisva slačila .
Na srečo nas ni nikjer tako ujelo, da bi morali po cel dan preživeti v šotoru, a prepričan sem, da to ne bi bil problem. Tudi notranjost je velika.

Hvala bogu, da sva se odločila za samostoječi šotor. Večino časa sva namreč kampirala kar na betonu, po pristaniščih, na pomolih, dvoriščih…

Tudi zjutraj, ko je vse pomrzlo in so kovinske palice hudo ledene, je šotor narejen tako, da se ga lahko razstavi kar z rokavicami, kar zelo olajša življenje. Ni hujšega kot začeti dan s prezeblimi prsti!

Priporočil bi ga vsakemu, ki se odpravlja v hladne in vetrovne kraje in si lahko privošči malo večjo težo. Za naju je bil idealen.

Ta majhen pripomoček izračuna natančno lokacijo s pomočjo GPS sprejemnika, informacije pa oddaja preko LEO (Low Earth Orbit) satelitov Globalstar.

SPOT omogoča beleženje in pošiljanje trenutke lokacije vsakih 10 min ter prikazovanje le te na Google Maps.  Svoj položaj lahko sporočiš tudi na v naprej vnesene e-mail naslove in preko SMS sporočil na mobilne telefone.

Najbolj uporabna funkcija pa je zagotovo klic na pomoč. S pritiskom na (zaščiten) gumb S.O.S. pošljemo signal v EOS International Emergency Response Center v Teksasu in ta naprej obvesti lokalne reševalce in naš kontakt. Prav tako se vsakih 5 minut posodobi lokacija, ki omogoča hitrejše reševanje in koordinacijo. To traja do konca reševanja oz. dokler trajajo baterije. SPOT je vodotesen za 30minut na globini enega metra.

Naprava je presenetljivo majhna. V višino meri 9,4 cm, široka je 6,6cm, debela pa le 2,2cm, le malo debelejša od Blackberryja Curve 8310.

V ozadju je 10″ računalnik, nista telefon in SPOT tako velika .

SPOT GPS deluje na 3 AAA baterije in naj bi zdržal 3 mesece v Power ON načinu, 6 dni v S.O.S. in 7 dni v Tracking. Srčno upam, da se bodo dejanske številke približale uradnim.

Ker gadget ne potrebuje GSM signala za pošiljanje podatkov je toliko bolj uporaben v kriznih situacijah, ko pregovorno po Murphyju zmanjka signala. Važno, da ga imam in nadvse si želim, da ne bom pritisnil tistega rdečega gumba .

Snema 1080p / 960p / 720p HD (pri 720p 60 sličic na sekundo) in ima možnost slikanja vsakih 2, 5, 10, 30 ali 60 sekund, tri posnetke zapovrstjo in seveda samosprožilec. Za oceno bo treba še malo počakat in se prvo naučit uporabljat to napravico, potem pa jo še poizkusit na malo zahtevnejšem veslanju – morje, burja, sonce in veliki valovi. Na prvi pogled se zdi, da je idealna, tako stvar bi si želel vsak kajakaš oz. drug, ki se ukvarja z vodnimi športi. Kamera je res trdno spravljena v polikarbonatno ohišje in naj bi bila vodoodporna do 60 m. Sigurno ni uporabna do te globine, ampak lepo se sliši . Tudi na udarce naj nebi bila občutljiva. Torej še ena igračka kot se spodobi. Namestiš, vključiš in potem pozabiš da obstaja in se ne sekiraš če bo delala ali ne.

Še nekaj slik iz včerajšnjega treninga po Ljubljanici.

Zaradi majhnega zaslona je imenu zelo uporabniško neprijazen in še z navodili sem se malo lovil .

Ker je kamera fiksna je kvaliteta slike zato zelo odvisno od tega, v kakšni poziciji glede na sonce.

Kamero sem montiral preblizu in sem jo z vsakim zavesljajem malo pošprical z veslom.

In na koncu lahko pride tudi takšen zmazek.

Konec veselja.

Naslednjič jo bom namestil čisto na konec kajaka, da bo ostala na suhem. Fotke niso ne vem kaj, ampak so mi pa zanimive zato, ker pokažejo veslanje in ene druge perspektive.

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Preko dneva sem popil približno 6,5 litra vode (odvisno od vremena in od hrane), čez noč sem popil še dodatnega pol litra, preko hrane pa sem zaužil še kakšen liter. Skupaj približno 7 do 8 litrov dnevno.

Za lažje pitje med samim sedenjem v kajaku sem imel dva hidracijska mehurja (hydration bladder) in sicer dvolitrski Source Widepac in trilitrski Deuter Streamer. Na prvi pogled, še posebej v trgovini, sta oba enaka, vendar imata tako en kot drug malenkost drugačne detajle, ki pa niso zanemarljivi. Source je proizvajalec obeh hydration bagov (zato imata enak dizajn in sta iz enakega materiala), le da ene prodaja pod svojo znamko, druge pa dela po naročilu za Deuter.

Skupne pozitivne lastnosti:

• Zelo vzdržljiva plastika, ki je ni potrebno vzdrževati. Sourcev mehur sem uporabljal zadnjih 9 mesecev približno 3krat na teden po 90minut. Večino od tega je bil izpostavljen soncu in morski vodi in kljub temu je plastika še vedno kot nova (razen lepotnih prask zaradi moje malomarnosti in uporabe).
• Plastika, ki ne oddaja nikakršnega vonja. Imel sem že nekatere druge noname hidracijske mehurje in voda je po parih uporabah začela grozno zaudarjati po plastiki.
• Enostavno in funkcionalno zapiranje. Zgornji vrh meha se obrne navzdol in namesti se letvica, vse v 5 sekundah.
• Čep proti umazaniji. Obe izvedbi imata zraven ustnika zavezan še praktičen pokrov, ki se namesti preko ustnika in ga tako zavaruje pred umazanijo.
• Zelo dobro tesnjenje. Ko zapremo mehur, iz njega ne steče niti kapljica (če mi nočemo ).

Skupna negativna lastnost:

• Ne dovolj zanesljiv ustnik. Če ustnik odvijemo, da je ta takoj pripravljen za pitje, ne tesni vedno tako kot bi moral. Pogosto se zgodi, da povleče notri zrak in potem, ko hočeš naredit požirek, moreš prvo posesat zrak iz cevi in šele nato pride tekočina. Nič drastičnega, ampak ko si žejen pod vročim soncem se ti vsako dodatno delo priskuti.

Dodatne stvari, ki jih ima Source Widepac:

• Odstranitev cevke za pitje. Iz mehurja lahko na enostaven in zanesljiv način takoj odstraniš cevko za pitje. To mi je bilo všeč takrat, ko sem moral it iskat vodo peš in mi ni bilo treba paziti in držati cevke in ustnika. Pri Deuterju to ni mogoče.
• Označba za nivo tekočine. Source ima označene nivoje tekočine na steni mehurja. To je predvsem priročno če je potrebno v tekočino zmešati še kakšne dodatke, da so v pravem razmerju. Deuter tega nima.

Dodatne stvari, ki jih ima Deuter Streamer:

• Ročaj za držanje mehurja. Ko polniš mehur z vodo je veliko lažje držati za že narejen ročaj kot pa za cel mehur. Source tega nima.

Source Widepac 2.0l

Deuter Streamer 3.0l

Pri Source Widepac lahko enostavno ločiš cevko in mehur.

Pri Deuterju je nastavek fiksen.

Deuterjev (na obeh mehovih na zgornji letvici piše Source) ročaj.

Pri Sourceu ne šparajo, so raje zalili celo stranico.

Lažje polnjenje Deuterjevega mehurja.

Verdikt

Če bi se moral odločiti med tema dvema, bi vzel Source Widepac. Zaradi možnosti odstranitve cevke in zaradi označb nivoja. Ročka za držanje je praktična, ampak kljub temu ne odtehta.

Moji naslednji nakupi pa bodo mehurji znamke MSR in Platypus. Baje izdelujeta ti dve znamki (lastnik je isti) najboljšo opremo za hidracijo (in še kaj drugega).

Svojo opremo sem na kajaku uporabljal štiri tedne skoraj vsak dan in sem opazil marsikatero pikolovsko lastnost, ki na prvi pogled sploh ni opazna, se pa pokaže po določenem času uporabe. V sledečih objavah bom opisal posamezne kose opreme, karbonsko veslo Ainsworth, Palm rešilni jopič, Uniden MHS350  VHF, Garmin eTrex GPS, Source in Deuter Hydration, suhe vreče Lomo in še mnogo drugih malenkosti.