Marin M.

Danes je bil prekrasen dan za kratek trening po Ljubljanici in preizkus GoPro HD še v funkciji kamere. Snemal sem v resoluciji 1280×720 (16:9 @ 30 fps) in posnel 44minut filma, kar je zneslo skupaj 2.7 GB velik file v MP4 formatu. Zaradi starosti moje kište (ki je bila že pred tremi leti, ko je bila nova, čisto na dnu zmogljivosti ) je bilo editiranje filma vsej prej kot užitek, eno samo zatikanje in preskakovanje . Zgleda, da bo treba nekaj € vložit tudi v nov laptop.

Veslanje samo je bilo zelo prijetno, temperatura ni bila ekstremna kot pred kakšnim tednom. Edina kritična točka so prsti na rokah. Imam slabe neoprenske rokavice, ki takoj premočijo in mi malo zategujejo prste. zaradi tega kri ne cirkulira tako kot bi morala in prsti začnejo boleti od mraza. Ampak se preživi .

Včeraj sem dobil in seveda takoj preizkusil novo kamero GoPro HD surf HERO, ki je ustvarjena za vodne športe, tudi kajak.

Snema 1080p / 960p / 720p HD (pri 720p 60 sličic na sekundo) in ima možnost slikanja vsakih 2, 5, 10, 30 ali 60 sekund, tri posnetke zapovrstjo in seveda samosprožilec. Za oceno bo treba še malo počakat in se prvo naučit uporabljat to napravico, potem pa jo še poizkusit na malo zahtevnejšem veslanju – morje, burja, sonce in veliki valovi. Na prvi pogled se zdi, da je idealna, tako stvar bi si želel vsak kajakaš oz. drug, ki se ukvarja z vodnimi športi. Kamera je res trdno spravljena v polikarbonatno ohišje in naj bi bila vodoodporna do 60 m. Sigurno ni uporabna do te globine, ampak lepo se sliši . Tudi na udarce naj nebi bila občutljiva. Torej še ena igračka kot se spodobi. Namestiš, vključiš in potem pozabiš da obstaja in se ne sekiraš če bo delala ali ne.

Še nekaj slik iz včerajšnjega treninga po Ljubljanici.

Zaradi majhnega zaslona je imenu zelo uporabniško neprijazen in še z navodili sem se malo lovil .

Preberi do konca »

Po 13. avgustu sem bil danes prvič na kajaku. Občutki fenomenalni! Malo stvari je takšnih, ki me spravijo do smeha samo ob misli nanje. Res, ma uno res. Že dopoldne in predvsem na kolesu na poti do kluba, sem se počutil kot otrok, ki ve da bo čez kratek čas dobil novo igračko in se nasmehne že samo ob tem misli. Sicer najina simbioza ni bila čisto vedno na tako visoki ravni. Na poletne potovanju sem ga dvakrat preklel. Obakrat je bil razlog nizek cuker v krvi -> pomanjkanje energije -> utrujenost -> razdražljivost do onemoglosti, ko ti ni všeč oblika oblačka na nebu in zaradi tega popizdiš. Na srečo take stvari hitro potlačim v podzavest in se ob spominih nanje samo malo kislo nasmehnem . Preberi do konca »