Ob bahati predpostavki, da del hrvaške obale ob katerem bom veslal že poznam, se s Črno Goro začne tisti pravi kos potovanja in raziskovanja meni še neodkritega. Črnogorsko obalo sem sicer že obiskal ampak je v dežju delovala duhomorno. Ne dvomim, da bo torkat pustila vesel vtis.

Albanija je zgodba zase. Z dolgimi peščenimi plažami in deli nedostopne in divje obale polotoka Karaburuni je še kolikor toliko neodkrit kotiček Jadrana, še posebej za sea kayak.
Po Albanski divjini pa pride turistično povsem odkrit (izropan?) Krf s hordami hormnosko dopiranih maturantov. Lefkado si bom pogledal iz notranje strani, za Kefalonijo pa nisem še siguren, ali jo bom obkrožil ali pa si v Argostoliju sposodil kolo in otok raziskal na drugačen način. Vse je odvisno od trenutnega navdiha.
Za konec pa še Zakintos, cilj celotnega potovanja. Do Laganase na južni strani otoka si želim priti okoli 15 septembra.

Za vse skupaj imam na razpolago dva meseca, kar je že skoraj malo preveč. Zato se mi na drugem delu potovanja ne bo nikamor mudilo in si bom poizkusil pogledati čim več zanimivosti, pravljičnih zalivov in čudovitih plaž za sedmimi rti. Za vrnitev v rodno grudo pa bom izbral malo hitrejši način, trajekt iz Patrasa do Benetk.

Če kdo misli, da mi bo na poti zmanjkalo motivacije  še ne ve, da je v drugi polovici septembra na Zakintosu absolventski izlet.