Poglejmo si, kako SSKJ definira zgornje besede.

Ekspedícija – potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava.

Avantúra- nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina.

Izlèt – krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo.

Potováti – premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom.

Moje veslanje ni imelo nobenega drugega namena razen izpolnitvi moje želje in cilja. Ekspedicija torej odpade. Avantura je že bliže, ampak še vedno to ni to.  Ali lahko rečeš, da si bil na pustolovščini, če iz enomesečnega bivanja lahko vse vznemirljive trenutke stlačiš v vsega skupaj dve uri? Izlet bi bilo pravo poimenovanje za priprave, ki so mi bile v razvedrilo čet leto, a so praktično le same sebi namen. Na veslanje bi se lahko odpravil tudi čez noč, brez kakršnih koli priprav in bi prišel na cilj. Verjetno ne v enem mesecu in z malo več sprotnega truda, a bi prav tako (verjetno) uspel.

Edino kar še ostane je potovanje. To je to. S kajakom sem se premikal od plaže do plaže. Zveni mi suhoparno, a je na žalost edini primeren izraz.

Že samemu morskemu veslanju na daljše razdalje (povečini) ne moremo prilepiti pridevnika vznemirljivo. Seveda obstajajo izjeme, a večina nas še vedno dolge ure presedi v kajaku in samo veslamo naprej, pa še malo dlje. Vznemirljivega se ne zgodi skoraj nič, redki so trenutki, ko ti zaigra srce.

Nekateri vse skupaj stlačijo v isto vrečo in nanjo nalepijo etiketo napihnjenega in nesmiselnega pritegovanja pozornosti. Kar zopet ni čisto napačno. V neki meri (upam, da zdravi) je šlo za taisto stvar tudi pri meni. Tega se zavedam in upam, da v prihodnje ne bom prestopil meje neokusnega.

Pot bom začel na sredini julija, takoj po (uspešno) končanih izpitih, ko je vreme najbolj stabilno in bo veslanje en sam užitek. Celotna pot je dolga približno 850nm – cca.1500km, a se bo seveda prilagajala po potrebi in motivaciji. Predvsem me mika, da bi obkrožil kakšen jonski otoki, ker zgleda obala naravnost fantastična za potovanje z morskim kajakom.
Prvi del poti, hrvaško obalo od Savudrije do Rta Prevlaka bom poizkusil preveslati v 7 dneh in s tem postaviti rekordni čas veslanja v smeri S-J. Rekord veslanja iz juga proti severu sta lani postavila hrvata Marko Demšar in Dario Rocco – Jadranom u dahu, ko sta s potjo opravila v 8 dneh in 12 urah, pred dvema letoma pa so to “tekmovanje” začeli Domagoj Tonković, Stipe Radelić in Dragan Krajcar – Kajakom za suncem, ki so podvig opravili v 13 dneh.

315nm – 560km v sedmih dneh pomeni v povprečju 45nm na dan, kar se prevede v približno 13 ur veslanja dnevno, 91 ur v enem tednu. Verjetno se bo kdo vprašal, zakaj bi si človek želel več kot polovico dneva presedeti v kajaku in mahat z veslom po vodi. Odgovor je čisto preprost. Veslanje mi je v čisti užitek in na kajaku mi ni nikoli dolgčas, niti se ne počutim osamljenega. Prostora za noge je več kot v Ryanairovem letalu! V razburkanem morju ali nasprotnem vetru sem sicer malo manj navdušen, ampak to so le malenkosti.

Da bom lahko v potovanju čim bolj užival in imel mirno vest, bom letos uporabljal sledečo opremo: Lycra majico z dolgimi rokavi in visoko UV zaščito in druga oblačila Sandiline, veslo-žličke CS Canoe in luči Navisafe.

Poleg kajaka so to najbolj pomembni kosi opreme. Obleka te mora varovati pred soncem, ne sme te ožuliti in v njej se moraš počutiti kot v lastni koži, ker te že majhno drgnjenje kože in majice privede do tega, da bi jo po parih urah raztrgal iz sebe. Veslo more biti kar se da lahko, kar imet ravno prav velika krila, ne premajhna, da ne tolčeš po vodi in ne prevelika, da se ne utrudiš prehitro. Lani mi je že drugi dan crknila led svetilka Petzl MyoXp in zato sem se letos odločil za svetilke Navisafe, ki so so znane po svoji hard core vzdržljivosti in inovativni obliki.

Od potovanja pričakujem predvsem nove veslaške izkušnje, zanimivo prvoosebno raziskovanje skritih kotičkov jonskega morja, uživanje v grški kulinariki in na koncu seveda še pošten žur za zapolnitev socialne vrzeli.