V Koreji sva s Simonom naredila dve veliki napaki. Nisva kupila navtičnih kart in nisva imela GPSa z elektronsko navtično karto. Imela sva le navadnega vodoodpornega Garmina, ki je kazal koordinate ter veliko premajhno avtokarto, na kateri manjši otoki sploh niso bili narisani.
Navigacija je skoraj vedno potekala z zemljevidom in kompasom, so pa bili tudi trenutki, ko bi bil GPS z elektronsko karto vreden suhega zlata. Čisto brez vsega pa na srečo tudi nisva bila.

Simon si je pred odhodom nabavil HTC Desire HD, ki naju je po srečnem naključju rešil pred marsikatero uro zablojenega veslanja. Dva dneva pred začetkom veslanja je bil Simon zaradi jet laga skoraj celo noč pokonci in brskal po Android marketu. Na srečo je naletel ravno na Navonics navtične karte za Južno Korejo. Baje se je najprej obotavljal (aplikacija stane 9,99€), a se je na srečo odločil pravilno. Kupil je aplikacijo, ki nama je bila v gromozansko pomoč skozi celotno odpravo.
Na zahodni strani sva imela nekaj prečenj, ko zaradi slabe vidljivosti nisva videla kopnega tudi po 6 ur. Če vzameš v zakup še velike tokove in veter, potem takšna situacija ni najbolj ugodna. V kajaku si tako počasen, da ti že majhna napaka pomeni veliko, tudi eno uro veslanja. Zato sva se v takšnih situacijah zatekla k HTCju in preko njega popravljala kurz. Bilo je vse lepo in prav, a na žalost sva to lahko počela le na relativno mirnem morju. Aparat je pač malo predrag, da bi se z njim zafrkavala po metrskih valovih.

Tudi na kopnem je telefon pustil name dober vtis. Povezala sva ga z notebookom in tako sva lahko oba istočasno urejala vsak svojo spletno stran, Facebook, Twitter in nalagala slike ter videe. Prav ta povezljivost me je navdušila, ker je Simon dejansko hitreje od mene naložil sliko ali objavil post na blogu. Ker delaš vse preko aplikacij, imaš toliko manj motečih dejavnikov, ki ti odvračajo pozornost od glavne stvari. Recimo ravno sedaj, ko pišem to objavo, imam odprt Thunderbird, Skype, mapo s slikami in 5 zavihkov v Chromu. Vse to je razlog, da bom namesto petnajstih minut, za ta post potreboval pol ure.

Nisem si mislil, da bom že tako kmalu tudi sam začel uživat v teh sadovih moderne tehnologije. Že nekaj dni veselo uporabljam Desire in vedno bolj mi je všeč. Definitivno bo šel z menoj na poletno hitrostno preizkušnjo po hrvaški obali. Samo še par baterij bo treba vzet zraven, da bo zdržal vse to igračkanje.

Ponavadi je kamera pripeta še z elastiko na kajak, da ne bi prišlo do ponovne nevšečnosti.
GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Da se ne bo kdo čudil, zakaj sva v Južno Korejo vzela zimski gorniški šotor, nočne temperature so se prvih 20 dni vedno spustile pod nule, tja do -10°C.
Simon je bil zadolžen za izbiro šotora in kar je na začetku zgledal kot overkill (tehta skoraj štiri kilograme), se je na koncu izkazal kot fantastična izbita. Šotor za 2 osebi North Face MOUNTAIN 25 je gorniški šotor načrtovan za zimske temperature in močan veter. Predvsem slednjega sva imela veliko, a šotoru to ni povzročalo nikakršnih problemov.

Ta potujoča hišica iz platna ima dva vhoda, en vodi ven, drugi pa v velik predprostor. Ravno ta predprostor je bil zlata vreden. Vanj sva lahko dala vsa zunanja oblačila v katerih sva veslala ter vodo in jih tako obvarovala pred zmrzaljo. Zjutraj sva lahko samo odprla vrata, skočila iz spalke in se na hitro zopet oblekla v kajakaška oblačila – termo obleko sva tako in tako imela stalno isto, ponoči in podnevi. Tudi po cel teden je nisva slačila .
Na srečo nas ni nikjer tako ujelo, da bi morali po cel dan preživeti v šotoru, a prepričan sem, da to ne bi bil problem. Tudi notranjost je velika.

Hvala bogu, da sva se odločila za samostoječi šotor. Večino časa sva namreč kampirala kar na betonu, po pristaniščih, na pomolih, dvoriščih…

Tudi zjutraj, ko je vse pomrzlo in so kovinske palice hudo ledene, je šotor narejen tako, da se ga lahko razstavi kar z rokavicami, kar zelo olajša življenje. Ni hujšega kot začeti dan s prezeblimi prsti!

Priporočil bi ga vsakemu, ki se odpravlja v hladne in vetrovne kraje in si lahko privošči malo večjo težo. Za naju je bil idealen.

Spisek stvari:Kajak in veslo:

Kajak Viviane Avalon Kajaksport, CScanoe.
Double Dutch Flow carbon split in Seamaster Carbon Plus – oboje CScanoe.

Oblačila:

Krovnica Sandiline.
2x Bamboo majica z dolgimi rokavi Sandiline.
Nizki neoprenski čevlji Sandiline.
PFD Competition Sandiline.
Jacket Sandiline.
Tekaške lycra hlače 2x.
Kapa s podaljškom za vrat.
Sončna očala.

Hidracija:

MSR Dromedary 10L.
Platypus 3 l Hoser.

Bivanje:

Šotor Kilimanjaro za dve osebi, eno plasten.
Lahka spalna vreča Kilimanjaro.
Podloga za spanje Exped AIRMAT 7.5 182 x 48 x 7,5 cm.
Jetboil GROUP COOKING SYSTEM.
Suhe vreče:

Over board Carbon Waterproof Messenger Bag za laptop.
Watershed Ocoee small s podlogo za fotoaparat.
Suhe vreče Lomo lightweight 3l in 10l.
30L Tapered dry bags with purge valve Lomo.
Elektronika:

Računalnik Asus eee 1000H.
Fotoaparat Nikon d90 in GoProHD.
Mobitel LG kp100 in gb115.
Garmin GPS Legend cx.
SPOT 2 gps tracker.
VHF Uniden MHS 350.
Princeton Tec EOS naglavna svetilka.
Navisafe ročna in 360° svetilka.
Litijske baterije in Sanyo Eneloop za polnjenje.

Razno:

Noža Gerber river shorty in Wenger Alinghi.
2 bakli in 2 signalni raketi s padalom.
Veliko kreme za sončenje.
SuperAttak.
Epoxy putty.
Močan lepilni trak.

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Izbiramo lahko med dvema vrstama vesel, navadnimi in »žličkami« (wings po angleško).

Poleti, na potovanju do Zakintosa, sem uporabljal 215cm dolge žličke Seamaster Carbon Plus Split od CScanoe, velikost small.

Pred tem sem poizkusil 3 wingse drugih znamk, ki pa mi nekako niso potegnili. Žličke so v morskem kajakaštvu še dokaj nova zadeva in se jih na morju še ne uporablja tako masovno. Problem je v tem, da more biti veslo tako, da lahko z njim delaš tudi podporne zaveslaje, premikaš bočno in dobro se morajo obnašati pri bočnih valovih. Zato so žličke za na morje neka mešanica med navadnim veslom in mirnovodaškimi wingsi.

Razlika med tema dvema vesloma je zelo očitna. Sama hidrodinamika žličk te prisili v pravilno tehniko veslanja, da imaš roke čim bolj iztegnjene in pri miru, ter da veslaš s tem, ko premikaš celotni zgornji de l telesa in skoraj ne uporabljaš rok. Pri pravilnem veslanju se aktivirajo večje mišice (hrbta in trupa), ki se tudi počasneje utrudijo.  Prav tako je veslanje z žličkami bolj učinkovito in občutek imaš, da dejansko vlečeš kajak naprej, ne pa samo mešaš vodo.

Slabost wingsov pa se pokaže v surfu (ki pa ga v Jadranskem morju praktično ni), zelo močnem vetru in visokih, lomečih se valovih.

Na te žličke sem se navadil izredno hitro in poosebljajo vse, kar bi si želel od takega vesla. Izredno lahke (okoli 750g), dizajn izpopolnjen do te mere, da sem lahko po cele dneve veslal brez večjih bolečin in menjaval slog zamahov, od visokega (ki je značilen za wingse), pa vse do nizkega, pri katerem nisem imel nobenih težav, veslo je še vedno gladko teklo.

Na naslednjem potovanju po Koreji, pa ne bom uporabljal tega vesla. Ne zato, ker ne bi bil primeren ali slab, ampak ker bova s Simonom uporabljala kajaka Sea Kayaking UK (Explorer 3 piece) – Nigel Dennis, ki je pred kratkim kupil še znamko Lendal, ki je pojem za vesla za na morje.

Ta majhen pripomoček izračuna natančno lokacijo s pomočjo GPS sprejemnika, informacije pa oddaja preko LEO (Low Earth Orbit) satelitov Globalstar.

SPOT omogoča beleženje in pošiljanje trenutke lokacije vsakih 10 min ter prikazovanje le te na Google Maps.  Svoj položaj lahko sporočiš tudi na v naprej vnesene e-mail naslove in preko SMS sporočil na mobilne telefone.

Najbolj uporabna funkcija pa je zagotovo klic na pomoč. S pritiskom na (zaščiten) gumb S.O.S. pošljemo signal v EOS International Emergency Response Center v Teksasu in ta naprej obvesti lokalne reševalce in naš kontakt. Prav tako se vsakih 5 minut posodobi lokacija, ki omogoča hitrejše reševanje in koordinacijo. To traja do konca reševanja oz. dokler trajajo baterije. SPOT je vodotesen za 30minut na globini enega metra.

Naprava je presenetljivo majhna. V višino meri 9,4 cm, široka je 6,6cm, debela pa le 2,2cm, le malo debelejša od Blackberryja Curve 8310.

V ozadju je 10″ računalnik, nista telefon in SPOT tako velika .

SPOT GPS deluje na 3 AAA baterije in naj bi zdržal 3 mesece v Power ON načinu, 6 dni v S.O.S. in 7 dni v Tracking. Srčno upam, da se bodo dejanske številke približale uradnim.

Ker gadget ne potrebuje GSM signala za pošiljanje podatkov je toliko bolj uporaben v kriznih situacijah, ko pregovorno po Murphyju zmanjka signala. Važno, da ga imam in nadvse si želim, da ne bom pritisnil tistega rdečega gumba .

Ker je bila podlaga na kateri sem šotoril trda se je armaflex pod mojo skromno težo tako sploščil, da je bil na nekaterih mestih (rame in rit) tanek skoraj kot papir. (Ne)elegantana in učinkovita rešitev je bila zložljiva podloga za na plažo (štirje kvadratki spužve). Hudič je, če nimaš dolgoletnih izkušenj in znanja, da bi si privoščil ležišče vrhunske kakovosti, s katerim bi se sproščujoče naspal kot v domači postelji. Če pokličete v naslednjih….

Prijeten kamp na južni punti Ista, ravno pred vstopom v zaliv iz zahodne smeri.

Click here to view the embedded video.

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Snema 1080p / 960p / 720p HD (pri 720p 60 sličic na sekundo) in ima možnost slikanja vsakih 2, 5, 10, 30 ali 60 sekund, tri posnetke zapovrstjo in seveda samosprožilec. Za oceno bo treba še malo počakat in se prvo naučit uporabljat to napravico, potem pa jo še poizkusit na malo zahtevnejšem veslanju – morje, burja, sonce in veliki valovi. Na prvi pogled se zdi, da je idealna, tako stvar bi si želel vsak kajakaš oz. drug, ki se ukvarja z vodnimi športi. Kamera je res trdno spravljena v polikarbonatno ohišje in naj bi bila vodoodporna do 60 m. Sigurno ni uporabna do te globine, ampak lepo se sliši . Tudi na udarce naj nebi bila občutljiva. Torej še ena igračka kot se spodobi. Namestiš, vključiš in potem pozabiš da obstaja in se ne sekiraš če bo delala ali ne.

Še nekaj slik iz včerajšnjega treninga po Ljubljanici.

Zaradi majhnega zaslona je imenu zelo uporabniško neprijazen in še z navodili sem se malo lovil .

Ker je kamera fiksna je kvaliteta slike zato zelo odvisno od tega, v kakšni poziciji glede na sonce.

Kamero sem montiral preblizu in sem jo z vsakim zavesljajem malo pošprical z veslom.

In na koncu lahko pride tudi takšen zmazek.

Konec veselja.

Naslednjič jo bom namestil čisto na konec kajaka, da bo ostala na suhem. Fotke niso ne vem kaj, ampak so mi pa zanimive zato, ker pokažejo veslanje in ene druge perspektive.

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Preko dneva sem popil približno 6,5 litra vode (odvisno od vremena in od hrane), čez noč sem popil še dodatnega pol litra, preko hrane pa sem zaužil še kakšen liter. Skupaj približno 7 do 8 litrov dnevno.

Za lažje pitje med samim sedenjem v kajaku sem imel dva hidracijska mehurja (hydration bladder) in sicer dvolitrski Source Widepac in trilitrski Deuter Streamer. Na prvi pogled, še posebej v trgovini, sta oba enaka, vendar imata tako en kot drug malenkost drugačne detajle, ki pa niso zanemarljivi. Source je proizvajalec obeh hydration bagov (zato imata enak dizajn in sta iz enakega materiala), le da ene prodaja pod svojo znamko, druge pa dela po naročilu za Deuter.

Skupne pozitivne lastnosti:

• Zelo vzdržljiva plastika, ki je ni potrebno vzdrževati. Sourcev mehur sem uporabljal zadnjih 9 mesecev približno 3krat na teden po 90minut. Večino od tega je bil izpostavljen soncu in morski vodi in kljub temu je plastika še vedno kot nova (razen lepotnih prask zaradi moje malomarnosti in uporabe).
• Plastika, ki ne oddaja nikakršnega vonja. Imel sem že nekatere druge noname hidracijske mehurje in voda je po parih uporabah začela grozno zaudarjati po plastiki.
• Enostavno in funkcionalno zapiranje. Zgornji vrh meha se obrne navzdol in namesti se letvica, vse v 5 sekundah.
• Čep proti umazaniji. Obe izvedbi imata zraven ustnika zavezan še praktičen pokrov, ki se namesti preko ustnika in ga tako zavaruje pred umazanijo.
• Zelo dobro tesnjenje. Ko zapremo mehur, iz njega ne steče niti kapljica (če mi nočemo ).

Skupna negativna lastnost:

• Ne dovolj zanesljiv ustnik. Če ustnik odvijemo, da je ta takoj pripravljen za pitje, ne tesni vedno tako kot bi moral. Pogosto se zgodi, da povleče notri zrak in potem, ko hočeš naredit požirek, moreš prvo posesat zrak iz cevi in šele nato pride tekočina. Nič drastičnega, ampak ko si žejen pod vročim soncem se ti vsako dodatno delo priskuti.

Dodatne stvari, ki jih ima Source Widepac:

• Odstranitev cevke za pitje. Iz mehurja lahko na enostaven in zanesljiv način takoj odstraniš cevko za pitje. To mi je bilo všeč takrat, ko sem moral it iskat vodo peš in mi ni bilo treba paziti in držati cevke in ustnika. Pri Deuterju to ni mogoče.
• Označba za nivo tekočine. Source ima označene nivoje tekočine na steni mehurja. To je predvsem priročno če je potrebno v tekočino zmešati še kakšne dodatke, da so v pravem razmerju. Deuter tega nima.

Dodatne stvari, ki jih ima Deuter Streamer:

• Ročaj za držanje mehurja. Ko polniš mehur z vodo je veliko lažje držati za že narejen ročaj kot pa za cel mehur. Source tega nima.

Source Widepac 2.0l

Deuter Streamer 3.0l

Pri Source Widepac lahko enostavno ločiš cevko in mehur.

Pri Deuterju je nastavek fiksen.

Deuterjev (na obeh mehovih na zgornji letvici piše Source) ročaj.

Pri Sourceu ne šparajo, so raje zalili celo stranico.

Lažje polnjenje Deuterjevega mehurja.

Verdikt

Če bi se moral odločiti med tema dvema, bi vzel Source Widepac. Zaradi možnosti odstranitve cevke in zaradi označb nivoja. Ročka za držanje je praktična, ampak kljub temu ne odtehta.

Moji naslednji nakupi pa bodo mehurji znamke MSR in Platypus. Baje izdelujeta ti dve znamki (lastnik je isti) najboljšo opremo za hidracijo (in še kaj drugega).