Odhod prestavljen

Po predvidenem planu bi moral potovanje začeti ta konec tedna, ampak kot ponavadi ne gre vse po prvotnem planu. Človek obrača, narava obrne in napovedana je močna burja (6 -7 Bf), v kateri si nebi želel veslati preko Kvarnerja. Tako je odhod prestavljen najmanj na ponedeljek, če se burja do takrat še ne bo umirila pa tudi kakšen dan dlje. Če sem čisto iskren, mi to celo paše , da lahko v miru uredim še nekaj malenkosti.

Odkrivanje meni neznanega

Tisto česar ne poznam me straši in privlači. Če bi že v naprej vedel, kaj vse bom videl, počel in čutil, bi ostal doma. Prijetno zleknjen na kavču pred televizijo, s pico in Cockto v roki bi kradel čas. Sebi, ne bogu.

Ob bahati predpostavki, da del hrvaške obale ob katerem bom veslal že poznam, se s Črno Goro začne tisti pravi kos potovanja in raziskovanja meni še neodkritega. Črnogorsko obalo sem sicer že obiskal ampak je v dežju delovala duhomorno. Ne dvomim, da bo torkat pustila vesel vtis. Preberi do konca »

Poletna avantura – Zakintos 2010

Že kmalu po lanskem čofotanju po hrvaški obali je na mojem zelniku zrasla misel, da bi se letos odpravil še­ malo dlje in pokukal čez planke, v kraje ki jih sploh ne poznam. Veslal bom od Savudrije čez celotno hrvaško, črnogorsko, albansko obalo in velik del jonske Grčije, do Laganase na J Zakintosa.

Pot bom začel na sredini julija, takoj po (uspešno) končanih izpitih, ko je vreme najbolj stabilno in bo veslanje en sam užitek. Celotna pot je dolga približno 850nm – cca.1500km, a se bo seveda prilagajala po potrebi in motivaciji. Predvsem me mika, da bi obkrožil kakšen jonski otoki, ker zgleda obala naravnost fantastična za potovanje z morskim kajakom.
Prvi del poti, hrvaško obalo od Savudrije do Rta Prevlaka bom poizkusil preveslati v 7 dneh in s tem postaviti rekordni čas veslanja v smeri S-J. Rekord veslanja iz juga proti severu sta lani postavila hrvata Marko Demšar in Dario Rocco – Jadranom u dahu, ko sta s potjo opravila v 8 dneh in 12 urah, pred dvema letoma pa so to “tekmovanje” začeli Domagoj Tonković, Stipe Radelić in Dragan Krajcar – Kajakom za suncem, ki so podvig opravili v 13 dneh. Preberi do konca »

Morski kajak Piran in eskimski obrat – GoPro Hero HD

V nedeljo sem prvič poizkusil GoPro Hero HD kamero na svojem “pravem” kajaku na obali. Samega veslanja je bilo bolj malo, iz Fiese do Pirana na kavo in brioš , potem pa še malo do Portoroža in nazaj. Vreme ni bilo najboljše za snemanje, celotno nebo je bilo prekrito z nizkimi sivimi oblaki, ki so prepuščali le malo svetlobe.
Med veslanjem sem tudi parkrat eskimotiral in podvodni del videa je začuda čisto spodoben. Komaj čakam, da bo sijalo sonce in se GoPro pokaže v vsem svojem sijaju.

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

GoPro HD video – veslanje po Ljubljanici

Danes je bil prekrasen dan za kratek trening po Ljubljanici in preizkus GoPro HD še v funkciji kamere. Snemal sem v resoluciji 1280×720 (16:9 @ 30 fps) in posnel 44minut filma, kar je zneslo skupaj 2.7 GB velik file v MP4 formatu. Zaradi starosti moje kište (ki je bila že pred tremi leti, ko je bila nova, čisto na dnu zmogljivosti ) je bilo editiranje filma vsej prej kot užitek, eno samo zatikanje in preskakovanje . Zgleda, da bo treba nekaj € vložit tudi v nov laptop.

Veslanje samo je bilo zelo prijetno, temperatura ni bila ekstremna kot pred kakšnim tednom. Edina kritična točka so prsti na rokah. Imam slabe neoprenske rokavice, ki takoj premočijo in mi malo zategujejo prste. zaradi tega kri ne cirkulira tako kot bi morala in prsti začnejo boleti od mraza. Ampak se preživi .

GoPro kamero lahko dobite po ugodni ceni na Fotospecialisti.si

Tragikomičnost veslanja

Štirje tedni so dovolj dolgo obdobje, da imam za povedat tudi kakšno skoraj tragikomično izkušnjo. Taka, ki bi se lahko najbolj nerodno končala se je dogodila med veslanjem iz Korčule na Hvar.

Lep sončen dan, bonaca, nikjer nobenega. V miru veslam, ko v daljavi za sabo zaslišim gliser. Vidim, da se gre o precej veliki barki, ki vozi v moji smeri. Ampak ker je bila še kak kilometer oddaljena nisem mogel točno reči, a gre direktno na mene ali pa bo šla sto metrov levo ali desno. Ker je na mirnem morju moj kajak dobro viden, se nisem obremenjeval, da me gliser nebi videl in zaobšel. Hrup je postajal vedno glasnejši in gliser vse večji. Preberi do konca »

Prehrana in vzdržljivost

Prehrana je bila ključnega pomena pri vsakodnevnem veslanju. Nihanja sladkorja v krvi so se takoj odražala v totalni apatiji in nezainteresiranosti, predvsem pa v občutju nemoči, ko mi je veslo skoraj padlo iz rok.

Za zajtrk sem se ponavadi nabasal z Nutello in/ali marmelado na prepečencu. Prvi teden sem še vstrajal s kosmiči v vodi, ampak so bili tako narejeni musliji čisto preveč nagravžni. Res, malo stvari mi je bilo tako nagravžnih v življenju kot tej kosmiči namakani v topli vodi. Bljah!  Zaradi visokega odstotka kompleksih ogljikovih hidratov so bili sicer zelo dobri za energijo, ki so me držali pokonci prve ure veslanja, ampak proti želodcu in okusu se enostavno ne da borit.

Za kosilo sem se najraje ustavilljal v mestih in pojedel pico za dve osebi ali nekaj porcij pašte. Tako sem si vsaj malo popestril “gurmansko” kulinariko, pa še kakšno sem lahko rekel z natakarjem, da nisem bil čisto ves dan tiho .

Ko pa ni bilo pri roki konobe, pa sem si glikogenske rezerve obnovil z legendarno Podravko in njenimi juhami. Ena podravkina vrečka je narejena za liter vode, jaz pa sem jo malček predelal in ji dodal še pol litra in 250g jušnih testenin. Na koncu ponavadi ni niti ratala juha ampak bolj mokra pašta. Vse skupaj ni bilo niti malo vabljivo. V štirih tednih sem pojedel približno petintrideset takšnih packarij, parkrat za kosilo in večerjo v istem dnevu. Ne ravno apetitlih.

Preberi do konca »

Ponovno vstajenje na Ljubljanici

Po 13. avgustu sem bil danes prvič na kajaku. Občutki fenomenalni! Malo stvari je takšnih, ki me spravijo do smeha samo ob misli nanje. Res, ma uno res. Že dopoldne in predvsem na kolesu na poti do kluba, sem se počutil kot otrok, ki ve da bo čez kratek čas dobil novo igračko in se nasmehne že samo ob tem misli. Sicer najina simbioza ni bila čisto vedno na tako visoki ravni. Na poletne potovanju sem ga dvakrat preklel. Obakrat je bil razlog nizek cuker v krvi -> pomanjkanje energije -> utrujenost -> razdražljivost do onemoglosti, ko ti ni všeč oblika oblačka na nebu in zaradi tega popizdiš. Na srečo take stvari hitro potlačim v podzavest in se ob spominih nanje samo malo kislo nasmehnem . Preberi do konca »

Sea kayak Dalmacija 2009 – Morski kajak

Letošnje poletje sem uresničil drugo željo iz svojih XX želja pred koncem življenja. Prva je bila uresničena že pred dvema letoma, ko sem en mesec preživel na ekvadorskih otokih Galapagos – raju na Zemlji.

Približno novembra 2008 sem dobil idejo, da bi bilo zanimivo preveslat hrvaško obalo. Sicer nisem še nikoli prej sedel v kajaku, ampak sej na prvi pogled pa res ne zgleda težko veslat naravnost, ane? Enkrat leva, enkrat desna, enkrat leva, še enkrat desna in gremo. Preberi do konca »