Tragikomičnost veslanja

Štirje tedni so dovolj dolgo obdobje, da imam za povedat tudi kakšno skoraj tragikomično izkušnjo. Taka, ki bi se lahko najbolj nerodno končala se je dogodila med veslanjem iz Korčule na Hvar.

Lep sončen dan, bonaca, nikjer nobenega. V miru veslam, ko v daljavi za sabo zaslišim gliser. Vidim, da se gre o precej veliki barki, ki vozi v moji smeri. Ampak ker je bila še kak kilometer oddaljena nisem mogel točno reči, a gre direktno na mene ali pa bo šla sto metrov levo ali desno. Ker je na mirnem morju moj kajak dobro viden, se nisem obremenjeval, da me gliser nebi videl in zaobšel. Hrup je postajal vedno glasnejši in gliser vse večji. Preberi do konca »